Pogum za drugačno življenje

Ne bom ti prodajala pravljic.Svoboda ni lepa, ni lahka in ni udobna. Svoboda je odločitev. In vsaka  odločitev nekaj stane. Jaz sem svojo svobodo začela gradit takrat, ko sem ostala brez varnosti. Brez plana. Brez garancij. Samo z dvema otrokoma, enim kovčkom in občutkom, da tako kot sem živela do zdaj – ne grem več. Če misliš, da obstaja “pravi trenutek”, ga ni.  Obstaja samo trenutek, ko rečeš: dovolj. To je 7 odločitev, ki jih večina ljudi nikoli ne sprejme. In ravno zato 

Trenutek, ko začneš živeti v danem momentu Včasih sedim nekje ob oceanu in gledam ljudi, ki hodijo mimo. Nekateri na dopustu, drugi na telefonu,  tretji v mislih že nekje drugje. In vedno znova me zadane ista misel. Koliko ljudi sploh res živi svoje  življenje? Ne mislim tistega, ki ga pokažemo na Instagramu. Mislim tisto življenje, ko zvečer zapreš oči in si iskreno rečeš: “Ja. To sem jaz. Tako želim živeti.”  Resnica je, da ogromno ljudi ne živi svojega življenja. Samo izpo

Obstaja trenutek v življenju, ko začneš čutiti, da nekaj ni več v skladu s tabo.  Navzven je lahko vse videti prav – življenje teče, dnevi se vrstijo, ljudje okoli tebe živijo po pravilih, ki jih vsi nekako razumemo. A nekje  globoko v sebi čutiš tisti tihi glas. Glas, ki ne kriči, ampak vztraja. Glas, ki pravi, da obstaja drugačna pot. Večina ljudi tega glasu nikoli zares ne posluša. Preveč je strahu, preveč vprašanj, preveč pričakovanj  sveta. Kaj bodo rekli drugi? Kaj pa v

Večina ljudi misli, da so sanje nekaj lepega. Nekaj, o čemer govoriš ob kavi. Nekaj, kar si predstavljaš v mislih, ko si utrujen od vsakdana. Ampak resnica je precej bolj preprosta — in tudi precej bolj brutalna. Sanje same po sebi ne pomenijo nič. Sanje postanejo resnične šele takrat, ko nekdo naredi prvi korak. Ko nekdo klikne “kupi karto”. Ko nekdo zapre vrata starega življenja in si upa stopiti v neznano. Skatepark Corralejo - našel je svoj hobi In prav to se je zgodilo n

Včasih mislimo, da se moramo samo vrniti v“normalno življenje”. Da potrebujemo malo stabilnosti,  rutine, sistema. Da potrebujemo streho nad glavo, službo, šolo, red. In za nekaj časa se res zdi, da je to  prava odločitev. Ampak obstaja ena stvar, ki je ne moreš prevarati. Tvoje telo. Vrnitev v “normalno” življenje Ko smo se vrnili iz naše avanture nazaj v Slovenijo, sem si rekla: mogoče je pa to tisto, kar zdaj potrebujemo. Malo stabilnosti. Malo miru. Malo rutine. Otroka st

Včasih narediš vse prav. Slediš svojemu občutku, narediš pogumen korak, zapustiš staro življenje in greš tja, kjer misliš, da te čakanekaj novega. Verjameš, da si končno našel svoj prostor na svetu. In potem se zgodi nekaj, česar nisi pričakoval. Vrata se ne odpirajo. Stvari se ne sestavljajo. In tvoje telo začne počasi šepetati, da ta pot morda ni tista, ki si jo predstavljal. Tri mesece življenja brez načrta Tri mesece borbe. Iskanje stanovanja, povezovanje z ljudmi, spanje

Včasih se odpraviš na pot z občutkom, da se končno približuješ svojim sanjam. In potem pride trenutek, ko ugotoviš, da sanje in realnost včasih stojijo na popolnoma različnih straneh sveta. Naša prva noč na  Tenerifih je bila točno takšna lekcija. Smo pa sklenili zelo srčna nova prijateljstva Seveda sem ogromno raziskovala, preden smo se odpravili na Tenerife. Najbolj sem bila osredotočena  na to, da najdem neko namestitev ali skupnost, kjer bi lahko bivali v naravi. Moj idea

Veš tisti občutek, ko si cel teden govoriš: samo še to moram zdržati. Samo še teh nekaj dni vožne z  avtom do Huelve. Samo še to pot prevozim in potem pride trajekt. Potem bo lažje. Potem bom lahko  končno zadihala. Ne bom več vozila. Samo sedeli bomo, uživali, gledali morje in preživeli teh 29 ur na ladji. Tako sem si jaz ponavljala v mislih cel teden. Ampak resnica je bila čisto drugačna. Trenutek čisto na začetku, ko še ni bilo tako hudo Vkrcanje na trajekt Za vstop na tra

Včasih se največje spremembe v življenju zgodijo v trenutku, ko si končno priznaš resnico. Tisto resnico, ki jo tvoje telo že dolgo ve, ampak je tvoj razum ne želi slišati. Čeprav sem prvič v življenju zares začutila, kaj pomeni svoboda, ko sem bila stara 22 let in tri mesece živela na samotnem otoku – o tem lahko več prebereš tukaj  (tukaj vstavi link do prvega blog zapisa)  – sem se skozi vsa ta leta nekako naučila živeti v sistemu. Prilagajanje je nekaj, kar se človek zelo

Od nekdaj sem bila nadarjena za jezike, ampak dejstvo je tudi bilo, da me je preveč stvari zanimalo. Čeprav sem si kot otrok vedno želela biti frizerka, sta me starša prepričevala v nasprotno smer, ker je bilo takrat razmišljanje takšno, da frizerji ne zaslužijo dovolj denarja. Ker sem rada potovala in sem bila nadarjena za jezike, sta me prepričala, da obiščem turistično šolo v Mariboru. Iskreno povedano – nisem bila vzorna učenka. Nisem se rada učila. Med samim poukom sem s

Včasih ne potrebuješ velikega načrta.Potrebuješ samo trenutek, ko si končno priznaš:  tako več ne želim živeti. Letališče na Dunaju. Na začetku naš e poti-odločitev za novo življenje. Jaz sem si želela samo eno stvar –  drugačno življenje . Bolj mirno življenje. Življenje z več časa za sebe in za svoje otroke. Življenje z bolj prijazno klimo, več sonca, več narave in manj hitenja. Imela sem dovolj življenja v sistemu. Dovolj konstantnega pritiska. Dovolj hitenja. Dovolj obč